Kratka zgodovina bivše jugoslovanske JUKO CIGRÉ
V obdobju od leta 1921 (ustanovitev pariške CIGRÉ) do leta 1948 je zelo malo podatkov o sodelovanju Slovencev ali drugih z območja prve Jugoslavije v pariškem CIGRÉ-ju. Šele leta 1948 se kot prvi strokovnjak z območja nove (druge) Jugoslavije, zasedanja pariške CIGRÉ, udeleži akademik prof. dr. Milan Vidmar, v tem času že zelo znan evropski elektrotehnik. Na tem zasedanju je generalni sekretar pariške CIGRÉ gospod Tribot Laspier predložil prof. Milanu Vidmarju, da se organizira jugoslovanski komite CIGRÉ kot nacionalni komite.
V tem času je bilo v Parizu 28 držav, ki so imele nacionalne komiteje CIGRÉ. Vidmar je predlog sprejel in prosil generalnega sekretarja Tribota Laspiera, da pošlje uradni dopis na njegov naslov v Ljubljani. Vidmar je dobil to pismo ob koncu leta 1948 in obvestil takratnega ministra za elektrogospodarstvo Nikolo Petrovića v januarju 1949. V svojem dopisu ga Vidmar prosi, da resno razmisli o ustanavljanju nacionalnega komiteja CIGRÉ in k dopisu prilaga kratko pojasnitev vloge in delovanja CIGRÉ ter statut CIGRÉ-Pariz. Vlada v Beogradu se je nato odločila, da ustanavljanje Jugoslovanskega nacionalnega komiteja CIGRÉ (skrajšano JUKO CIGRÉ) prepusti Zveznem združenju inženirjev in tehnikov Jugoslavije (SITJ), ki je bila centralizirana ustanova s kadri iz vseh republik. Tej instituciji je v Beogradu predsedoval ing. Herman Mattes iz Zagreba, ki je dobil zadolžitev, da izvede administrativne postopke ustanavljanja začasnega Jugoslovanskega komiteja CIGRÉ. Herman Mattes je pripravil dokumentacijo za formiranje iniciativnega odbora. V iniciativnem odboru so bili poleg akademika Milana Vidmarja, kot pobudnika in Hermana Mattesa, kot predstavnika Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije (SITJ) še profesorja iz Beograda, Pavle Miljanić in Ilija Obradović, ter profesor iz Zagreba Vladimir Žepić. Že na prvi seji v oktobru 1949 so ustanovili začasno vodstvo Jugoslovanske sekcije CIGRÉ v sestavi:
| Predsednik | Milan Vidmar |
| Podpredsednika | Pavle Miljanić (Beograd) in Vladimir Žepić (Zagreb) |
| Sekretar | Herman Mattes v funkciji predsednika SITJ |
| Člani | Milivoje Rakić (Beograd), Anton Dolenc (Zagreb), Henrik Čopič (Ljubljana) in Ilija Obradović (Beograd) |
Naloga začasnega vodstva je bila, da pripravi vse potrebno za ustanovitev jugoslovanskega komiteja (JUKO) CIGRÉ skladno s pravili pariške CIGRÉ in tudi, da predloži referate ter pripravi prvi organizirani obisk v Pariz na 13. zasedanje CIGRÉ, ki je bilo od 29. junija do 8. julija 1950. Prvi sestanek začasnega vodstva je bil konec decembra 1949 v Zagrebu. Za prva dva pariška referata sta bila določena referat prof. dr. Milana Vidmarja (»Aluminium Transmission Conductors without mechanical reinforcements«) v skupino 23 – Nadzemne linije in referat dr. Ilija Obradovića (»Automatic control of time and load division among generating stations in interconnected systems“) v skupino 32 – Stabilnost sistema, regulacija moči in frekvence. Prvega organiziranega obiska jugoslovanskih strokovnjakov na pariškem zasedanju CIGRÉ leta 1950 se je udeležilo 7 strokovnjakov. Od takrat se je začelo organizirano sodelovanje slovenskih in jugoslovanskih strokovnjakov s področja elektrogospodarstva in elektroindustrije s to svetovno organizacijo.
Postopek ustanavljanja Jugoslovanskega komiteja (JUKO) CIGRÉ pa se je zavlekel za skoraj dve leti. Razlog so bili različni interesi, politični in drugačni ter birokratski postopki. Zvezno društvo inženirjev in tehnikov Jugoslavije (SDITJ) si je želelo v celoti podrediti elektroenergetsko stroko in s tem tudi CIGRÉ. Na drugi strani pa prof. Milan Vidmar in nekateri drugi strokovnjaki elektrotehniki tega niso želeli. Želeli so organizacijo elektroenergetikov po pariškem zgledu, ki je nepolitična in omogoča vsem vključenim strokovnjakom svobodo razmišljanja in strokovnega nadgrajevanja.
Ustanovna skupščina JUKO CIGRÉ je bila sklicana 3. decembra 1951 v Zagrebu. Prisostvovalo je okrog 30 podjetij iz elektrogospodarstva in elektroindustrije. Od slovenskih podjetij so na ustanovni skupščini sodelovali:
- TE Trbovlje
- HE Mariborski otok (sedaj DEM)
- HE Fala (sedaj DEM)
- Inštitut elektrogospodarstva Ljubljana (sedaj EIMV)
- Soške elektrarne Doblar
- Elektro projekt Ljubljana
- Elektro projekt Maribor
- Elektro Ljubljana
- Tovarna električnih aparatov Ljubljana (TELA)
Na skupščini so ustanovili Jugoslovanski nacionalni komite (JUKO) CIGRÉ, sprejeli statut in delovni program, ter izbrali upravni in nadzorni odbor. Po nekaterih objavljenih dokumentih je bilo tudi veliko razprave ali naj se imenuje jugoslovanska sekcija CIGRÉ ali jugoslovanski nacionalni komite CIGRÉ.
Na predlog predsednika skupščine Milana Vidmarja je tudi sprejeta odločitev, da se redno sklicujejo konference po pariškem vzoru. Za mesto prve konference je bila določena Ljubljana.
S tajnim glasovanjem so izbrali prvi upravni odbor v sestavi:
- prof.dr. Milan Vidmar, Ljubljana
- ing. Bogomil Berdajs, Ljubljana,
- prof. dr. Milivoje Rakić, Beograd,
- dr. ing. Ilija Obradović, Beograd,
- ing. Vladimir Žepić, Zagreb,
- ing. Herman Mattes, Zagreb
- ing. Čedomil Miličević, Sarajevo.
Upravni odbor je izbral vodstvo v sestavi:
| Predsednik | prof. dr. Milan Vidmar |
| Podpredsednik | prof. dr. Milivoje Rakić |
| Sekretar | Herman Mattes |
Program dela novo ustanovljene organizacije JUKO CIGRÉ je med ostalim vseboval naslednje točke:
- Sodelovanje na zasedanjih pariške CIGRÉ,
- Študij problemov projektiranja, gradnje in obratovanja elektrarn, razdelilnih postaj,
transformatorskih postaj, daljnovodov in električnih omrežij, - Povezovanje strokovnih združenj, elektrogospodarskih organizacij, elektroindustrije in
znanstvenih organizacij pri napredku elektrotehnike, - Organizacija strokovnih posvetovanj, konferenc, seminarjev vezanih za aktualne probleme
razvoja, gradnje in obratovanja elektrarn in drugih delov elektrogospodarstva, - Objavljanje gradiv s konferenc in strokovna pomoč ter svetovanje svojim članom v povezavi
s svetovno organizacijo.
Tako je po “porodnih” težavah JUKO CIGRÉ zaživel v letu 1953. Organizacija je bila tudi uradno registrirana kot nevladno strokovno društvo jugoslovanskih elektroenergetikov s sedežem v Zagrebu, kjer je bilo tudi mesto generalnega sekretarja vse do razpustitve te organizacije. Prof. dr. Milan Vidmar je bil predsednik od ustanovitve do leta 1960.
Še en Slovenec je bil predsednik JUKO CIGRÉ v obdobju njenega delovanja od leta 1951 do 1991. To je bil Vekoslav Korošec (starejši), dolgoletni direktor Elektroinštituta, ki je bil predsednik te organizacije od leta 1964 do 1968.
Po predlogu prvega predsednika JUKO CIGRÉ Milana Vidmarja, na ustanovni skupščini leta 1951, je bilo sprejeto, da se prvo strokovno zasedanje skliče v Ljubljani. Tako je bilo od 25. do 27. maja 1953 v Ljubljani prvo posvetovanje jugoslovanskih elektroenergetikov. Udeležba za tiste čase je bila kar velika, in sicer okrog 100 udeležencev. Posvetovanje je bilo v ljubljanskem domu JLA (hotel Miklič) pred železniško postajo. Organizirano je bilo v pet sekcij (vodje sekcij so v oklepajih):
- Gradnja elektroenergetskih postrojev (ing. Salom Šuica)
- Konstrukcije in obratovalne značilnosti električnih strojev (prof. ing. Anton Dolenc)
- Električna omrežja in interkonekcije (prof.ing. Milivoj Rakić)
- Tipizacija, standardizacija in tehnični predpisi (ing. Božidar Ribić)
- Tehnično-ekonomska vprašanja elektroenergetike (prof.dr. Milan Vidmar)
Skupaj je bilo predstavljenih 21 referatov. Od tega dva iz Slovenije:
- E. Höfler: Problematika standardizacije napetosti 35 ali 30 kV
- K. Kranjc: Obratovanje TE z znižanim tehničnim minimumom
Oba sta bila vodje oddelkov na Elektroinštitutu, katerega direktor je bil Milan Vidmar. Prav tako sta kasneje oba postala vodilna ustvarjalca nastajajočega elektroenergetskega sistema, in sicer Edvard Höfler na področju visokonapetostne tehnike in omrežij ter Karel Kranjc na področju elektrarn.
Iz naslovov referatov je razvidno, da so na prvem jugoslovanskem zasedanju JUKO CIGRÉ potekale glavne razprave okrog standardizacije napetosti 30kV ali 35 kV, načina ozemljitve zvezdišč transformatorjev 110 kV, gradnje razklopišč in omrežij.
Po prvi uspešni ljubljanski konferenci so se nadaljevale konference v Sarajevu, Niški Banji, Opatiji in so krožile po vseh republikah bivše države.
Seznam posvetovanj JUKO CIGRÉ od leta 1951 do 1991
| Posvetovanje | Mesto | Leto | Št. udeležencev | Št. referatov | Referati iz Slovenije |
|---|---|---|---|---|---|
| 1 | Ljubljana | 1953 | 100 | 19 | 2 |
| 2 | Sarajevo | 1954 | 135 | 23 | 2 |
| 3 | Niška Banja | 1956 | 205 | 35 | 4 |
| 4 | Opatija | 1958 | 253 | 30 | 3 |
| 5 | Ohrid | 1960 | 291 | 46 | 4 |
| 6 | Budva | 1962 | 350 | 77 | 18 |
| 7 | Bled | 1964 | 550 | 93 | 23 |
| 8 | Mostar | 1966 | 650 | 102 | 11 |
| 9 | Vrnjačka Banja | 1968 | 713 | 99 | 11 |
| 10 | Dubrovnik | 1970 | 830 | 163 | 20 |
| 11 | Ohrid | 1972 | 860 | 152 | 31 |
| 12 | Budva | 1975 | 1091 | 193 | 34 |
| 13 | Bled | 1977 | 1170 | 180 | 25 |
| 14 | Sarajevo | 1979 | 1058 | 185 | 24 |
| 15 | Beograd | 1981 | 1016 | 215 | 32 |
| 16 | Opatija | 1983 | 1023 | 255 | 21 |
| 17 | Struga | 1985 | 1110 | 262 | 29 |
| 18 | Bečiči | 1987 | 1330 | 271 | 21 |
| 19 | Bled | 1989 | 1210 | 283 | 36 |
| 20 | Neum | 1991 | ni podatka | 216 | 23 |
| Skupaj referatov | 2899 | 374 | |||
Delovanje JUKO CIGRÉ na prvih posvetovanjih je bilo osredotočeno na takratne probleme elektrogospodarstva in je zato bilo organizirano delovanje v sekcijah – prednostnih temah. Tako je npr. sekcijo o vodih (nadzemni in kabli) vodil Milan Vidmar, sekcijo za električno opremo pa Anton Dolenc, ki je bil profesor na zagrebški in ljubljanski elektro fakulteti.
Posebno sekcijo o sinhronih generatorjih in njihovih vzbujalnikih je vodil Ožbolt Gros, strokovnjak iz Elektroinštituta Milan Vidmar, ki je bil prav tako eden od vodij oddelkov. Druge sekcije (ozemljevanje, elektrifikacija podeželja, tehnični predpisi…) so vodili drugi zelo priznani elektrotehniki iz jugoslovanskih univerz in elektrogospodarstva. Šele leta 1957 so v JUKO CIGRÉ začeli ustanavljati študijske komiteje (ŠK). Prvi študijski komite je bil za »Zaščito in releje«, katerega predsednik je bil prof. dr. Vratislav Bedjanič iz ljubljanske univerze in eden od ustanoviteljev slovenske elektroindustrije. Sekretar tega ŠK je bil že omenjeni Edvard Höfler iz Elektroinštituta.
Kasneje, v letu 1959, je bil ustanovljen posebni ŠK za 220 kV omrežje Jugoslavije, ki ga je vodil priznani profesor Stefanini iz Zagreba. Ta študijski komite je pripravil osnutek tehničnih parametrov za 220 kV prenosno omrežje, ki je bil del razprav na posvetovanjih tega časa. Na Bledu, leta 1964, so bili ustanovljeni novi študijski komiteji – za generatorje, za ekonomsko-tehnične temelje projektiranja in za standardizacijo distribucijskih transformatorskih postaj. Le nekaj let po uvedbi 220 kV napetosti, se leta 1968, na devetem posvetovanju JUKO CIGRÉ v Vrnjački Banji prvič začenja razprava o uvedbi 400 kV napetosti. Na znamenitem 10. posvetovanju JUKO CIGRÉ v Dubrovniku je bil prvič predstavljen načrt izgradnje 400 kV omrežja Jugoslavije, ki ga je predstavil Lazar Ljubiša, kasnejši direktor JUGEL-a. Naslov referata, ki je bil v kategoriji posebej povabljenih referatov je bil »Koncept razvoja 380 kV omrežja Jugoslavije«. Od takrat je razvoj visokonapetostnega omrežja dobil nov zagon in vizije povezovanja v zahodno-evropsko sinhrono interkonekcijo UCPTE. Začele so se bolj poglobljene študije in razprave o povezovanju omrežja s sosedi. To je bila predhodnica začetka poskusnega obratovanja 220 kV omrežja SUDEL (leta 1974) in kasneje začetka obratovanja omrežja z Italijo na 400 kV, leta 1981. Na to temo so bile številne razprave na CIGRÉ srečanjih in študijskih komitejih JUKO CIGRÉ. Na dubrovniškem posvetovanju CIGRÉ so tudi prvič postavili novo strukturo študijskih komitejev, ki so postali podobni pariški organizaciji CIGRÉ.
Na dvajsetih posvetovanjih od leta 1953 do zadnjega posvetovanja leta 1991 v Neumu, je bilo skupaj 2899 referatov, od tega 374 slovenskih avtorjev oz. 13% vseh referatov. Slovenci, ki so objavili več kot deset referatov na dvajsetih zasedanjih JUKO CIGRÉ so bili: dr. Franc Jakl (19), Anton Rupnik (18), dr. Marijan Plaper (17), dr. Anton Ogorelec (15), dr. Ferdinand Gubina (14), dr. Dušan Sajovic (14), dr. Albert Čebulj (12), Branko Fatur (12), Franc Curk (11) in dr. Andrej Pehani (11). Vsi so bili učenci Milana Vidmarja. Še drugih 220 Slovencev pa je objavilo od enega do deset referatov na JUKO CIGRÉ posvetovanjih.
Slovenski strokovnjaki in znanstveniki, ki so imeli vodilno vlogo v sekcijah oz. študijskih komitejih JUKO CIGRÉ na posameznih posvetovanjih so bili:
| Slovenci – predsedniki sekcij ali ŠK |
Zasedanje JUKO CIGRÉ | Sekcija ali študijski komite |
|---|---|---|
| 1. prof. dr. Milan Vidmar | 1-Ljubljana, 1953 3-Niška Banja, 1956 4-Opatija, 1958 5-Ohrid, 1960 |
Sekcija: Tehniško-ekonomska vprašanja elektroenergetike – dispečerski sistem Sekcija: Vodi (nadzemni in kabli) |
| 2. prof. h.c.dr. Anton Dolenc | 1-Ljubljana, 1953 3-Niška Banja, 1956 4-Opatija, 1958 5-Ohrid, 1960 6-Budva, 1962 7-Bled, 1964 8-Mostar, 1966 9-Vrnjačka Banja, 1968 10-Dubrovnik, 1970 |
Sekcija: Konstrukcije in obratovalne lastnosti električnih strojev Sekcija: Električna oprema |
| 3. prof. dr. Vratislav Bedjanič | 2-Sarajevo, 1954 | Sekcija: Konstrukcije in obratovalne lastnosti ter uporaba električnih strojev |
| 4. Henrik Sebaher | 6-Budva, 1962 7-Bled, 1964 8-Mostar, 1966 9-Vrnjačka Banja, 1968 |
Sekcija: Vodi (nadzemni in kabli) |
| 5. Vekoslav Korošec | 10-Dubrovnik, 1970 | Sekcija: Vodi (nadzemni in kabli) |
| 6. prof. dr. Marjan Plaper | 11-Ohrid, 1972 12-Budva, 1975 13-Bled, 1977 14-Sarajevo, 1979 |
ŠK: Načrtovanje in obratovanje električnih omrežij ŠK: Prenosna omrežja |
| 7. prof. dr. Anton Ogorelec | 11-Ohrid, 1972 12-Budva, 1975 13-Bled, 1977 14-Sarajevo, 1979 |
ŠK: Zaščita in avtomatika |
| 8. prof. dr. Peter Jereb | 15-Beograd, 1981 16-Opatija, 1983 17-Struga, 1985 |
ŠK: Transformatorji |
| 9. Albin Kurnik | 15-Beograd, 1981 | ŠK: Zaščita in avtomatika |
| 10. Silvo Štruc | 16-Opatija, 1983 17-Struga, 1985 18-Budva, 1987 19-Bled, 1989 |
ŠK: Zaščita in avtomatika |
| 11. prof. dr. Ferdinand Gubina | 18-Budva, 1987 19-Bled, 1989 20-Neum, 1991 |
ŠK: Obratovanje, vodenje in regulacija prenosnih omrežij |
| 12. Janez Zakonjšek | 20-Neum, 1991 | ŠK: Zaščita in avtomatika |
Slovenski strokovnjaki in znanstveniki, ki so bili strokovni poročevalci in/ali recenzenti referatov po sekcijah oz. študijskih komitejih JUKO CIGRÉ na posameznih posvetovanjih so bili:
| Ime in priimek | Zasedanje JUKO CIGRÉ | Strokovni poročevalec za sekcijo/ŠK |
|---|---|---|
| 1. Edvard Höfler | 1-Ljubljana, 1953 | Tipizacija, standardizacija, predpisi |
| 2. Joško Rosina | 3-Niška Banja, 1956 | Nadzemni vodi |
| 3. Rudolf Janko | 4-Opatija, 1958 5-Ohrid, 1960 |
Nadzemni vodi |
| 4. Anton Škulj | 5-Ohrid, 1960 | Kabli |
| 5. prof. dr. Marjan Plaper | 6-Budva, 1962 7-Bled, 1964 8-Mostar, 1966 9-Vrnjačka Banja, 1968 10-Dubrovnik, 1970 |
Nadzemni vodi in kabli |
| 6. prof. dr. Peter Jereb | 11-Ohrid, 1972 12-Budva, 1975 13-Bled, 1977 14-Sarajevo, 1979 |
ŠK: Transformatorji |
| 7. Albin Kurnik | 11-Ohrid, 1972 13-Bled, 1977 14-Sarajevo, 1979 |
ŠK: Zaščita in avtomatika |
| 8. prof.dr. Ferdinand Gubina | 12-Budva, 1975 13-Bled, 1977 |
ŠK: Zaščita in avtomatika |
| 9. Karl Hribšek | 12-Budva, 1975 | ŠK: Zaščita in avtomatika |
| 10. dr. Jure Mrzel | 14-Sarajevo, 1979 15-Beograd, 1981 16-Opatija, 1983 17-Struga, 1985 18-Budva, 1987 |
ŠK: Energetski kabli |
| 11. prof. dr. Ivan Novak | 14-Sarajevo, 1979 15-Beograd, 1981 |
ŠK: Zaščita in avtomatika |
| 12. prof. dr. Konrad Lenasi | 15-Beograd, 1981 16-Opatija, 1983 17-Struga, 1985 18-Budva, 1987 20-Neum, 1991 |
ŠK: Transformatorji |
| 13. Ivan Leban | 15-Beograd, 1981 16-Opatija, 1983 17-Struga, 1985 18-Budva, 1987 19-Bled, 1989 20-Neum, 1991 |
ŠK: Razdelilne postaje |
| 14. Branko Fatur | 15-Beograd, 1981 16-Opatija, 1983 17-Struga, 1985 18-Budva, 1987 19-Bled, 1989 |
ŠK: Načrtovanje prenosnih omrežij |
| 15. Dušan Kosec | 16-Opatija, 1983 17-Struga, 1985 |
ŠK: Zaščita in avtomatika |
| 16. prof. dr. Franc Jakl | 18-Budva, 1987 | ŠK: Razdelilne postaje |
| 17. Janez Zakonjšek | 18-Budva, 1987 19-Bled, 1989 |
ŠK: Zaščita in avtomatika |
| 18. prof. dr. Maks Babuder | 19-Bled, 1989 | ŠK: Transformatorji |
| 19. Ludvik Letonja | 19-Bled, 1989 | ŠK: Nadzemni vodi |
| 20. Franc Kalan | 19-Bled, 1989 | ŠK: Razdelilne postaje |
| 21. Janez Kern | 20-Neum, 1991 | ŠK: Nadzemni vodi |
Mednarodno sodelovanje v obdobju JUKO CIGRÉ
Čeprav je bila prvotna želja, da se naši strokovnjaki bolj povežejo s stroko v razvitih in hitro razvijajočih elektroenergetskih sistemih, to ni šlo lahko. Stalno pomanjkanje deviz in težave pri kritju stroškov za potovanja so zelo omejile sodelovanje s tujino. Po prvi objavi referatov iz Jugoslavije na zasedanju v Parizu leta 1950 (M. Vidmar in I. Obradović) še pred ustanovitvijo JUKO CIGRÉ, je bilo v kasnejših letih relativno malo objavljenih referatov. V celotni 40 letni zgodovini JUKO CIGRÉ so objavili 25 referatov, od tega 4 iz Slovenije. Jugoslovanska kvota za objavljanje referatov je bila dva referata na zasedanje, ampak je bilo veliko zasedanj v Parizu brez referatov iz jugoslovanskega komiteja CIGRÉ (npr. od leta 1964 do 1978).
Slovenski referati na mednarodnih zasedanjih CIGRÉ v Parizu
| Leto | Skupina | Avtor-ji | Originalen naslov referata |
|---|---|---|---|
| 1950 | 23 – Overhead lines Ref. 233 |
Milan Vidmar | Aluminium Transmission Conductors Without Mechanical Reinforcements |
| 1954 | 11 – Rotation Machines Ref. 138 |
Milan Vidmar, ml. | Comparison of four main types of rotary exciters employed in modern practice, with regard to the exciting effectiveness |
| 1954 | 23 – Overhead lines Ref. 222 |
Janko Rudolf | Homogeneous Conductors having the same factors safety with respect to permanent set |
| 1980 | 32 – Power system Operation and Management Ref. 32.08 |
Anton Ogorelec, Marjan Plaper, Ferdo Gubina, Janez Hrovatin |
A concept of electric power system emergency control by means of multipurpose automata |
Sodelovanje v mednarodnih študijskih komitejih (MŠK) CIGRÉ je bilo prav tako slabo razen študijskega komiteja za zaščito, ki je bil v vsem obdobju JUKO CIGRÉ najbolj aktiven pri mednarodnem sodelovanju. Tukaj gre zahvala profesorju Antonu Ogorelcu, ki je bil dolga leta zelo aktiven v MŠK 34 (Power system protection and local control).
Do leta 1966, ko je pariški CIGRÉ izvedel temeljito reorganizacijo študijskih komitejev, je bil aktiven le en član iz JUKO CIGRÉ. Po razpoložljivih podatkih je to bil dr. I. Obradović iz Beograda v mednarodnem študijskem komiteju 13 (Power System Stability). Ta študijski komite je deloval od leta 1947 do leta 1966. Od leta 1966 je sodelovala v mednarodnem študijskem komiteju za izolacijske materiale in olja, Stana Muren, iz Elektroinštituta Milan Vidmar, ki je bila tudi vodja oddelka za elektrokemijo. Od leta 1981 do leta 1991 je v mednarodnih študijskih komitejih sodelovalo samo 7 strokovnjakov iz Jugoslavije. Tudi pri mednarodnih strokovnih srečanjih je imel profesor Ogorelec vodilno vlogo. Prvi organizirani mednarodni sestanek je bil Kolokvij mednarodnega študijskega komiteja 34 v Ljubljani, od 16. do 18. septembra 1985. Na tem sestanku je sodelovalo 64 strokovnjakov iz 21 držav. Naslednji takšen mednarodni sestanek študijskega komiteja za zaščito je bil sklican v Dubrovniku leta 1988.
Seznam referatov predstavljenih na konferencah JUKO CIGRÉ od leta 1953 dalje najdete na spodnji povezavi:
(avtor K. Bakič)