Kratka zgodovina Združenja slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED (od leta 2000 naprej)

Po reorganizaciji mednarodnih študijskih komitejev pariške CIGRÉ je tudi slovenska veja te mednarodne organizacije spremenila strukturo svojih študijskih komitejev. Od leta 2002 je pariški CIGRÉ razširil svoje delovanje na celotno problematiko elektroenergetskih sistemov od najnižjih napetostnih nivojev do najvišjih, vključojoč proizvodnjo in porabo električne energije.

Peta nacionalna konferenca slovenskih elektroenergetikov, ki je bila v maju 2001 na Bledu, je tako začela z novo strukturo delovanja CIGRÉ in CIRED aktivnosti.

Na Bledu, kjer je potekala 5. konferenca slovenskih elektroenergetikov je bilo predstavljenih 132 referatov, prvič v obeh sekcijah CIGRE in CIRED. S tem je udeležba na konferencah presegla 400 udeležencev. V spodnji tabeli je razviden porast števila referatov in udeležbe na naslednjih nekaj nacionalnih konferencah. Od leta 2001 do 2013 je bilo skupaj predstavljenih 1304 referatov. Tako je bilo na vseh dosedanjih enajstih konferencah skupaj predstavljeno 1711 referatov.

Seznam konferenc Združenja CIGRÉ-CIRED v letih 2001-2011

Predsednik Združenja slovenskih elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED je na Bledu postal mag. Vekoslav Korošec, ki je ostal predsednik do leta 2005. Leta 2005 je postal predsednik mag. Krešimir Bakič, ki od začetka delovanja organizacije opravljal funkcijo podpredsednika in generalnega sekretarja.

Mednarodno sodelovanje po letu 2002

V obdobju po reorganizaciji mednarodnih študijskih komitejev CIGRÉ v letu 2002 in podeljevanju dvoletnih mandatov z možnostjo podaljšanja do 6 let se je udeležba Slovencev bistveno povečala. Tako smo imeli sedem predstavnikov v MŠK v obdobju 2002–2004 (Babuder, Bakič, Cestnik, Golob, Gubina, Jakl, Marčenko) in v obdobju 2004–2006 (Bakič, Gubina, Babuder, Cestnik, Koprivnikar, Jakl, Skubin).

V naslednjem obdobju, od leta 2006 do 2008, je namesto G. Skubina postal član MŠK C2 – Vodenje in obratovanje sistema dr. Omahen in v ŠK B2 – Nadzemni vodi namesto dr. F. Jakla, Srečko Lesjak. Nova člana sta postala še Stane Vižintin in Maja Končan-Gradnik. V obdobju 2008–2010 se je povečalo število Slovencev v MŠK na 10. Aktivnosti določenih članov v MŠK in tudi drugih v delovnih skupinah so prispevale pri odločitvi tehničnega komiteja pariške CIGRÉ, da v letu 2010 omogoči Slovencem predstavnike v vseh šestnajstih mednarodnih študijskih komitejih. To so postali: MŠK A1 – L. Tomšič, MŠK A2 – T. Gradnik, MŠK A3 – S. Vižintin, MŠK B1 – M. Keršnik, MŠK B2 – K. Bakič, MŠK B3 – M. Testen, MŠK B4 – R. Mihalič, MŠK B5 – J. Zakonjšek, MŠK C1 – M. Žunec, MŠK C2 – M. Pantoš, MŠK C3 – A. Kregar, MŠK C4 – I. Papič, MŠK C5 – D. Paravan, MŠK C6 – Z. Toroš, MŠK D1 – M. Končan-Gradnik in MŠK D2 – G. Vrabič. S tem je majhna Slovenija po številu zaposlenih v elektroenergetskem sistemu postala aktivna v vseh mednarodnih študijskih komitejih, kar je bilo do takrat možno samo za velike sisteme.  Študijski komiteji imajo namreč omejeno število članov: 24 rednih in do 10 opazovalcev. Mnoge države kandidirajo svoje člane, ampak ne dobijo prostih mest v MŠK. Nekateri naši člani so postali tudi vodje delovnih skupin (npr. Bakič v MŠK C1, Zakonjšek v MŠK B5 in Vrabič v MŠK D2). Poleg sodelovanja v mednarodnih študijskih komitejih, ki predstavljajo osnovo delovanja CIGRÉ, je več Slovencev aktivno sodelovalo v mednarodnih delovnih skupinah. Na Simpoziju CIGRÉ 1997 v Neptunu (Romunija) in 2004 v Atenah (Grčija) je bil naš član strokovni poročevalec (K. Bakič) in moderator sej simpozija. Na generalnem zasedanju CIGRÉ 2002 je prof. dr. Ferdinand Gubina vodil panel o izobraževanju elektroenergetikov. V aprilu 2004 je Slovenski nacionalni komite CIGRÉ organiziral CIGRÉ simpozij v Ljubljani. Na tem simpoziju je naš član prof. dr. Rafael Mihalič vodil eno od sej simpozija.

Objave Slovencev na mednarodnih zasedanjih CIGRÉ v Parizu po letu 1992, torej po ustanovitvi Slovenskega nacionalnega komiteja CIGRÉ, so večkratno presegle objave pred letom 1990. Objavljenih je bilo več kot 30 referatov, v katerih so bili Slovenci prvi avtorji ali soavtorji.

(avtor: K. Bakič)