Kratka zgodovina mednarodne CIGRE Paris

Mednarodna tehnična organizacija CIGRÉ (prvotno je ta kratica pomenila Conférence Internationale des Grands Réseaux Électriques in po letu 2000 Conseil International des Grands Réseaux Électriques ali v slovenščini Mednarodni svet za velike električne sisteme) je bila ustanovljena leta 1921. Nastala je na pobudo IEC (International Electrotechnical Commission), ki je pri svojem delu v standardizaciji potrebovala raziskovalno podporo mednarodnih strokovnjakov. V tem času ni bilo konferenc na katerih bi razpravljali o elektrotehničnih temah za podporo elektrotehničnih standardov. Bile so pa elektrotehnične razstave, ki so sicer veliko prispevale k razpoznavnosti elektrike v tem času. Zato je IEC predlagal ustanovitev neke oblike mednarodne konference na kateri bi dopolnjevali znanja o določenih temah nastajajočih električnih sistemov. Ob pomoči še ene organizacije Union des Syndicats de l’Electricité (USE) iz Pariza, ki je ponujala svoje kadre in prostore je ideja o ustanovitvi takšne mednarodne konference bila že blizu realizacije.

Generalni sekretar francoskega sindikata elektrotehnične stroke USE, Jean Tribot Laspiere je 21. marca 1921, v Parizu, sklenil dogovor s predsednikom IEC Američanom C. Mailloux-om in generalnim tajnikom IEC Angležem C. Le Maistre-om, da se skliče mednarodna konferenca za velika električna omrežja. Na priporočilo IEC naj bi se konferenca ukvarjala s problematiko prenosa z visokimi napetostmi in bi imela znanstveno-tehnični in uporabni značaj. Takrat je bila najvišja napetost na svetu 110 kV in le nekateri poskusi z 220 kV.

Po šest mesečnih pripravah je bila sklicana prva konferenca (21-26. novembra 1921) v Parizu, na sedežu USE. IEC je poskrbel za udeležbo več držav, ki so bile članice te organizacije, saj je bila konferenca od velikega interesa za IEC. Konference se je udeležilo 231 delegatov iz 12 držav. Za prvega predsednika je bil izvoljen Francoz R. Legouez (na tem položaju je bil do leta 1928) in za častnega predsednika g. Mailloux, predsednik IEC. Na konferenco je prispelo 19 poročil in 49 referatov, ki so bili obravnavani v treh sekcijah.

Image result for cigre paris first conference
Udeleženci prve konference CIGRÉ v Parizu leta 1921
(Na desni strani prvi sedi Jean Tribot Laspiere – ustanovitelj organizacije CIGRÉ)

 

Drugo zasedanje CIGRÉ je bilo leta 1923 in na njem so bili sprejeti sklepi, da se  konference sklicujejo vsaki dve leti, da se ustanovijo nacionalni komiteji za zbiranje referatov in da se ustanovi en študijski komite za preučevanje racionalne rabe energije. Iz študijskega komiteja za racionalno rabo energije se je porodila ideja za ustanovitev širše energetske mednarodne organizacije. Tako je dejansko iz tega študijskega komiteja CIGRÉ, že leta 1924, nastala Svetovna energetska konferenca ali danes poznana kot Svetovni energetski svet (World Energy Council – WEC). Podobno je leta 1926 iz delovne skupine CIGRÉ za statistično analizo generatorjev nastala mednarodna tehnična organizacija UNIPEDE (združenje proizvajalcev, prenosnikov in distributerjev električne energije), ki se je leta 1990 združila v EURELECTRIC.

V obdobju 1921 do 1939 je CIGRÉ v Parizu organiziral deset bienalnih zasedanj na katerih so reševali ključne probleme elektrifikacije sveta v tem času. Število udeležencev je naraščalo iz 231 na 870 oz. število držav udeleženk iz 12 na 46. Organizacija se je utrdila kot vodilna svetovna tehnična organizacija za področje elektroenergetike. Ustanovljeno je bilo več študijskih komitejev za podrobno študiranje določenih elementov elektroenergetskega sistema (ŠK1 – izolacijski materiali in olja, ŠK2 – kabli, ŠK3 – odklopniki, ŠK5 – izolatorji, ŠK6 – nadzemni vodi, ŠK8 – prenapetosti; in tudi sistemski pogledi kot so vzporedno obratovanje, kompenzacija jalove moči in drugi). V študijskih komitejih so začele delovati ekspertne skupine, ki so objavljale posebna poročila o aktualnih temah razvoja tehnologij v tem času. V tem obdobju se že gradijo kabli in daljnovodi napetosti 220 kV. Leta 1931 je začel izhajati strokovni časopis ELECTRA, ki še danes predstavlja pomemben vir novosti in dosežkov s področja elektroenergetskih sistemov. Odločeno je tudi, da bo stalni sedež organizacije v Parizu.

Leta 1933 je predsednik pariške CIGRÉ postal Francoz E. Mercier, ki je bil izjemno nadarjen inženir, graditelj številnih energetskih objektov, inovator in vodilna oseba v Svetovni energetski konferenci (WEC) in Svetovni trgovinski zbornici (WTO). On je dal organizaciji dodatni zagon ob pravem času. Bil je predsednik z najdaljšim mandatom do sedaj, celih 15 let. Znan je bil tudi po znamenitem izreku CIGRÉ kot duhu razvoja energetskih sistemov, ki se drži še danes. Njegovi nasledniki – predsedniki CIGRÉ, so bili venomer zelo ugledni in znani strokovnjaki v svetovni energetiki. Tako je še danes.

Generalni sekretar in “spiritus agens” CIGRÉ organizacije je bil Jean Tribot Laspiere, vse od ustanovitve organizacije do leta 1963, ko je umrl. Po smrti je bil razglašen za ustanovitelja CIGRÉ. Polnih 40 let je bil J.T. Laspiere organizator vseh CIGRÉ dogodkov.

Po drugi svetovni vojni je CIGRÉ organiziral že 11. konferenco v Parizu junija 1946. To je bila prva tehnična organizacija v svetu, ki je aktivirala svoje članstvo po drugi svetovni voljni. Evropa je bila v ruševinah in je bilo potrebno hitro zagnati vse vzvode stroke za graditev nove dobe elektrifikacije. Kljub velikim težavam s transportom po Evropi se je prve povojne konference CIGRÉ udeležilo 877 delegatov iz 30 držav. Takrat je bil prvič v zgodovini predstavljen 400 kV kabel, ki je kasneje skupaj z novim 400 kV omrežjem začel delovati na Švedskem (leta 1952) in leta 1957 v Zahodni Nemčiji.

Leta 1948 je v Praizu potekalo 12. zasedanje CIGRÉ, katerega se je udeležil tudi Milan Vidmar kot prvi elektroenergetski strokovnjak iz nove Jugoslavije. Tega zasedanja se je prvič udeležilo več kot 1000 delegatov. Na tem zasedanju je J. T. Laspiere predlagal Vidmarju ustanovitev CIGRÉ v Jugoslaviji.

Tri leta kasneje je bil ustanovljen JUKO CIGRÉ in prvi predsednik je bil prof. Milan Vidmar. Prvo posvetovanje jugoslovanskih strokovnjakov elektroenergetikov je bilo leta 1953 v Ljubljani. Organizacija JUKO CIGRÉ je zelo pripomogla pri elektrifikaciji povojne Jugoslavije. V obdobju 1953-1991 je bilo organiziranih 20 posvetovanj elektroenergetikov. Na teh posvetovanjih je bilo predstavljenih 2899 referatov od tega 384 iz Slovenije.

Po osamosvojitvi Slovenije je marca 1992 bil ustanovljen Slovenski nacionalni komite CIGRÉ. Prvi predsednik je bil prof. Ferdinand Gubina. V obdobju 1993-2011 je bilo 10 slovenskih konferenc elektroenergetikov v organizaciji CIGRÉ. Število predstavljenih referatov je bilo 1148 ali poprečno 6-krat več kot je to bilo pred osamosvojitvijo. Enako je tudi sodelovanje Slovencev pri zasedanjih pariške CIGRÉ večkratno preseglo obseg sodelovanja in objav pred osamosvojitvijo.

(avtor: K. Bakič)