Kratka zgodovina bivše SLOKO CIGRÉ (1992-2000)
Osamosvojitev Slovenije, leta 1991, je prinesla velike spremembe tudi v organizaciji slovenske CIGRÉ. Iz bivšega jugoslovanskega komiteja (JUKO CIGRÉ) so nastali novi nacionalni komiteji CIGRÉ novo nastalih držav. Vse nove države so nadaljevale staro prakso bienalnih nacionalnih zasedanj in povezav s pariško centralo CIGRÉ.
Že v drugi polovici leta 1991 je pobudo za ustanovitev slovenskega nacionalnega komiteja CIGRE prevzel prof. dr. Ferdinand Gubina. V januarju 1992 je pripravljalni odbor v sestavi Gubina, Bakič, Babuder in Ogorelec pripravil vse potrebno za ustanovitev Slovenskega nacionalnega komiteja CIGRÉ.
Na ustanovni skupščini, ki je bila 17. marca 1992, je prisostvovalo 105 predstavnikov iz 21 slovenskih podjetij. Odziv slovenskih strokovnjakov za ustanovitev nacionalnega komiteja CIGRÉ je bil izjemen. Za prvega predsednika je bil izvoljen Ferdinand Gubina in za mesta dveh podpredsednikov Maks Babuder in Krešimir Bakič. Maks Babuder je dobil zadolžitev za organizacijo povezav s tujino in Krešimir Bakič za vzpostavitev delovanja društva v Sloveniji. Imenovano je bilo 14 predsednikov študijskih komitejev:
| predsednik | študijski komite |
|---|---|
| prof. dr. Konrad Lenasi | ŠK 12 – Transformatorji |
| prof. dr. Peter Žunko | ŠK 13 – Stikalne naprave |
| mag. Maja Končan-Gradnik | ŠK 15 – Izolacijski materiali |
| mag. Janez Hostnik | ŠK 21 – Energetski kabli |
| dr. Franc Jakl | ŠK 22 – Nadzemni vodi |
| Ivan Leban | ŠK 23 – Razdelilne postaje |
| Tomaž Jamnik | ŠK 31 – Distribucijska omrežja |
| prof. Maks Babuder | ŠK 33 – Prenapetosti in koordinacija izolacije |
| mag. Janez Gorišek | ŠK 34 – Zaščita |
| Tatjana Muha | ŠK 35 – Komunikacije in daljinsko vodenje |
| prof. dr. Jože Voršič | ŠK 36 – Motnje v EES |
| mag. Krešimir Bakič | ŠK 37 – Načrtovanje in razvoj EES |
| dr. Pavel Omahen | ŠK 38 – Analize EES |
| dr. Janez Hrovatin | ŠK 39 – Obratovanje in vodenje EES |
Posebnost organizacije je bil ŠK 31 – Distribucijska omrežja, kar je posebnost, glede na organiziranost študijskih komitejev v Parizu. V tem času namreč pariški CIGRÉ še ni obravnaval problematike distribucijskih omrežij. To je bilo področje delovanja CIRED-a, ki je bil ustanovljen leta 1972 za obravnavo problematike distribucijskih omrežij. In ker nismo bili včlanjeni v CIRED je bilo to področje obravnavano v posebnem študijskem komiteju SLOKO CIGRÉ. Takšna praksa je bila vse do leta 1999, ko je postala Slovenija pridružena članica CIRED-a in je bila leta 2000 ustanovljena posebna sekcija CIRED Slovenija.
Za nadzorni odbor so bili imenovani prof. dr. Albert Čebulj, mag Matija Nadižar in mag. Andrej Tiršek. Za individualne člane nacionalnega komiteja CIGRÉ se je prijavilo 205 slovenskih strokovnjakov. Dogovorjeno je bilo, da se pripravi dokumentacija za sprejem v mednarodno združenje CIGRÉ v Parizu, da se spodbudijo podjetja in individualni člani za včlanitev v pariški CIGRÉ in da se v enem letu skliče prva slovenska nacionalna konferenca elektroenergetikov.
Skladno s slovensko zakonodajo je bilo Društvo s skrajšanim imenom SLOKO CIGRÉ registrirano pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, 15. maja 1992. Ustanovitelji društva so bili: Ferdinand Gubina, Maks Babuder, Krešimir Bakič, Marija Vehovec, Jože Perme, Georgi Zlatarev, Andrej Otrin, Pavel Omahen, Leon Valenčič, Tomaž Mohar, Anton Ogorelec in Ivan Leban. Sedež organizacije je bil na Hajdrihovi 2 v Ljubljani v prostorih Laboratorija za visoke napetosti. Prvo leto je za bila sekretarja združenja imenovana Marija Vehovec. Kasneje se je združenje reorganizirano in je funkcijo generalnega sekretarja prevzel Krešimir Bakič, naloge administrativne tajnice pa gospa Ana Korošec. Aktivnosti Slovenskega nacionalnega komiteja CIGRÉ so stekle z veliko hitrostjo in prizadevnostjo mnogih članov.
Ob 34. zasedanju mednarodne CIGRÉ v Parizu, je 30. avgusta 1992 slovenski nacionalni komite bil sprejet v mednarodno organizacijo CIGRÉ. Slovenija je imela v prvem letu mednarodnega članstva 44 individualnih članov in 3 kolektivne člana (ELES, TE Šoštanj in Elektro Ljubljana), kar je izpolnjevalo pogoje za polnopravno članstvo v tej mednarodni tehnični organizaciji.
Prva slovenska nacionalna konferenca elektroenergetikov v organizaciji nacionalnega komiteja CIGRÉ je bila 25. do 27. maja 1993 v Cankarjevem domu v Ljubljani (zanimivo, da je bila natančno štirideset let pred tem na iste majske dni organizirana tudi prva jugoslovanska CIGRÉ konferenca v Ljubljani). Na prvi slovenski konferenci CIGRÉ je bilo predstavljenih 83 referatov ob udeležbi okrog 200 slovenskih strokovnjakov. Pred začetkom konference je bil imenovan Franc Potočnik za predsednika študijskega komiteja 11 – “Rotacijski stroji in problematika elektrarn”, ki je obravnaval referat o obnovi dravskih elektrarn. To je bil prvi obravnavani referat na slovenskih konferencah CIGRÉ. Napisala sta ga Zdravko Močnik in Adolf Gostenčnik iz Dravskih elektrarn. Naslov referata je bil “Revitalizacija dravskih elektrarn“.
Ob odprtju konference je bilo omizje na temo »Elektroenergetika Slovenije v novih razmerah«.
Mnogi referati prve konference so bili praktično usmerjeni in so prispevali k izboljšanju stanja v elektrogospodarstvu Slovenije, ki je v tem času doživljalo velike strese po reorganizaciji in ločevanju na posamezna podjetja prej enotnega slovenskega elektrogospodarstva.
Ob prvi konferenci je društvo dobilo nov logotip organizacije v barvah slovenske zastave z napisom SLOKO CIGRÉ. Kasneje je ta logotip ukinjen zaradi oblikovne usklajenosti z matično organizacijo CIGRÉ v Parizu. V dveletnih ciklih so sledile konference, kot je prikazano v spodnji tabeli:
Seznam konferenc SLOKO CIGRÉ od leta 1993 do leta 1999
| Konferenca | Mesto | Leto | Okvirno število udeležencev |
Število referatov |
|---|---|---|---|---|
| 1. | Ljubljana | 1993 | 200 | 83 |
| 2. | Maribor | 1995 | 250 | 90 |
| 3. | N. Gorica | 1997 | 300 | 122 |
| 4. | R. Slatina | 1999 | 350 | 118 |
| Skupaj | 413 | |||
Druga konferenca slovenskih elektroenergetikov v organizaciji SLOKO CIGRÉ je bila v Mariboru in je bila osredotočena na razvoj in ponovno rast porabe električne energije ter organizacijske probleme elektrogospodarstva. Naslednja, tretja konferenca, v Novi Gorici je imela v ospredju uvajanje novih tehnologij in izboljšanje kakovosti električne energije. Na tej konferenci leta 1997 je izvedena multi video konferenca med Novo Gorico, Kranjem in Stockholmom, kar se je zgodilo prvič v zgodovini CIGRÉ. Četrta konferenca v Rogaški Slatini leta 1999 je obravnavala odprtje evropskega trga z električno energijo in problematiko organizacijskih struktur z upoštevanjem odprtega trga z električno energijo v Sloveniji.
Po včlanitvi v mednarodno organizacijo CIRED, leta 1999, je prišlo do reorganizacije v združenju SLOKO CIGRÉ. V letu 2000 sta bila organizirana dva tehnična komiteja CIGRÉ in CIRED po modelu matičnih mednarodnih organizacij. Društvo je bilo preimenovano v Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED. Poslovni prostori so bili na Elektroinštitutu Milan Vidmar na Hajdrihovi 2 v Ljubljani. To je bilo obdobje velikih sprememb. Evropska zveza je sprejela direktive o skupnem trgu električne energije in proces deregulacije elektrogospodarstva je temeljito spremenil dotedanja gledanja na elektroenergetski sistem. Tudi pariški CIGRÉ je temeljito spremenil organizacijsko strukturo, ki je zaživela v letu 2002.
S tem je 5. konferenca slovenskih elektroenergetikov, leta 2001, na Bledu doživela novo organizacijsko podobo. Na konferenci sta bili ločeni sekcija CIGRÉ s 15 študijskimi komteji in sekcija CIRED s 6 študijskimi komiteji. V obdobju 1992 do 2001 je bil (dva mandata) predsednik Združenja prof. dr. Ferdinand Gubina.
Mednarodno sodelovanje po letu 1991 do leta 2002
V prelomnem letu 1991 sta bila člana mednarodnih študijskih komitejev CIGRÉ v Parizu Ferdinand Gubina v študijskem komiteju 39 (Obratovanje in vodenje elektroenergetskih sistemov) in Krešimir Bakič v študijskem komiteju 37 (Načrtovanje in razvoj elektroenergetskih sistemov), oba kot člana JUKO CIGRÉ. Vendar sta oba že v drugi polovici leta 1991 začela predstavljati Slovenijo v tej mednarodni organizaciji.
V obdobju od leta 1992, ko je Slovenija postala član mednarodne CIGRÉ, do leta 2002, ko je izvedena reorganizacija mednarodnih študijskih komitejev, so člani SLOKO CIGRÉ sodelovali v naslednjih mednarodnih študijskih komitejih (MŠK):
| Obdobje | Član | Status | Mednarodni študijski komite |
|---|---|---|---|
| 1992–1996 | F. Gubina | redni član | 39 – Vodenje in obratovanje EES |
| 1992–1996 | K. Bakič | opazovalec | 37 – Razvoj in načrtovanje EES |
| 1996–2000 | F. Gubina | redni član | 39 – Vodenje in obratovanje EES |
| 1996–2000 | M. Babuder | opazovalec | 33 – Koordinacija izolacije |
| 1996–2000 | K. Bakič | opazovalec | 37 – Razvoj in načrtovanje EES |
| 1996–2000 | F. Jakl | opazovalec | 22 – Nadzemni vodi |
| 2000–2002 | K. Bakič | redni član | 37 – Razvoj in načrtovanje EES |
| 2000–2002 | R. Golob | redni član | 39 – Vodenje in obratovanje EES |
| 2000–2002 | M. Babuder | opazovalec | 33 – Koordinacija izolacije |
| 2000–2002 | F. Gubina | opazovalec | 38 – Analiza in tehnike EES |
| 2000–2002 | F. Jakl | opazovalec | 22 – Nadzemni vodi |
| 2000–2002 | T. Muha | opazovalec | 35 – TK sistemi v EES |
Mednarodno sodelovanje v pariškem CIGRÉ lahko opišemo z naslednjimi področji aktivnosti:
- sodelovanjem v mednarodnih študijskih komitejih (MŠK) in delovnih skupinah (Working groups – WG),
- objavljenimi prispevki na bienalnih zasedanjih CIGRÉ v Parizu in na simpozijih CIGRÉ,
- sodelovanjem pri vodenju mednarodnih sestankov CIGRÉ, strokovnem poročanju in recenzijah ter aktivnosti v Administrativnem svetu in Tehničnem komiteju pariške CIGRÉ.
(avtor: K. Bakič)