Enotni evropski trg z električno energijo se je v času energetske krize v letu 2022 znašel pod plazom številnih kritik odločevalcev in nenazadnje tudi širše javnosti, kot eden glavnih deležnikov nastale situacije ekstremno visokih cen, pri čemer je prevladovalo splošno mnenje, da trg ne deluje in nujno potrebuje reforme. Posledično smo bili v letu 2023 priča številnim strokovnim diskusijam o tem, kakšna naj bi bila zasnova energetskega trga prihodnosti. Vse s ciljem večje odpornosti na podobne krize in morda najpomembneje, nova zasnova mora nujno podpreti in biti v službi zelenega prehoda, ki bo nenazadnje vključeval tudi končnega odjemalca.

S temi stališči, mnenji in nenazadnje izhajajočimi vprašanji je delavnica soočila skupno trinajst gostov treh vsebinsko močno povezanih strokovnih omizij. Premiso diskusijam je postavilo prvo omizje z naslovom Elementi in mehanizmi sodobnega trga z električno energijo. Omizje je različnim deležnikom trga omogočilo izmenjavo pogledov na trenutne mehanizme trga z električno energijo in jim ob bok postavilo pričakovanja agregatorjev, razvijalcev novih produktov in poslovnih modelov in nenazadnje odjemalcev. Okroglo mizo je vodil dr. Tomi Medved (Fe Ljubljana), njegovi gosti pa so bili: dr. Martin Povh (ACER), Aleš Donko (ELES), Gregor Novak (Suncontract), dr. Janez Humar (ELES) in Aleš Koželjnik (Kolektor Setup). Osrednja sklepna misel s katero so zaključili omizje je bila ugotovitev o prepoznanih mnogih koristih trga, ki pa jih zaradi regulativ in drugih deležnikov bodisi ni možno popolnoma izkoristiti ali pa se uvajajo prepočasi.

Dinamično razpravo je nadaljevalo drugo omizje, ki je delovanje trga postavilo v kontekst gradnje in vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture. Omizje z naslovom Sobivanje elektroenergetske infrastrukture in trga z električno energijo je vodil dr. Uroš Kerin (ELES). Goste omizja je soočil z vedno bolj perečim vprašanjem ali naj se trg prilagaja infrastrukturi ali bi se morala infrastruktura prilagajati trgu. Kakšne so morebitne poslovne priložnosti za operaterje in ali jih bodo ti pripravljeni izkoristiti. Tudi obiskovalci in poslušalci so nanizali mnoga zahtevna vprašanja, na katera so Jurij Curk (Elektro Ljubljana),  Tomaž Tomšič (ELES), David Batič (Agencija RS za energijo) in Jan Kostevc (ACER) uspešno iskali vsebinsko polne odgovore. Splošno mnenje je bilo, da infrastruktura sicer omogoča in je nujna za integracijo trgov, vseeno pa naj se v načrtovanju in gradnji še naprej upoštevajo kriteriji varnega in zanesljivega obratovanja.

Izmenjavo mnenj je zaključilo tretje omizje z naslovom Odjemalci v sponah trga. Vodil ga je Igor Podbelšek (EIMV), njegovi gosti pa so bili Sebastijan Roudi (ECE), Borut Kozan (HSE), Aleš Skok (predsednik uprave Cinkarna Celje) in Mitja Žnidarčič (Slovenske železnice). Razprava omizja je bila vsebinsko osredotočena na odziv industrijskih in drugih poslovnih odjemalcev na cene električne energije in delež stroškov, ki jih električna energija v podjetjih predstavlja. Visoke cene električne energije zanesljivo zmanjšujejo konkurenčnost, hrkati pa industrijo motivirajo za  investicije v lastno proizvodnjo električne energije ali skupne investicije več podjetij v manjšo energetsko odvisnost od trga.

Dogodka se je udeležilo več kot osemdeset poslušalcev. To dokazuje neizpodbiten interes slovenskih inženirjev po spoznavanju tržnih vidikov elektroenergetike in željo po intenzivnejši  izmenjavi izkušenj in poslovnih ciljev.

Prav tako se je še enkrat potrdilo dobro znano dejstvo, da je za učinkovito izmenjavo mnenj in vsebinsko usmerjanje debat omizij in predstavitev nujna aktivna udeležba obiskovalcev z vprašanji in mnenji. Uporaba spletnih platform je omogočila zelo dobro interakcijo med nastopajočimi in poslušalci, zato si bo organizator prizadeval v prihodnje tovrstna orodja še intenzivneje uporabljati na delavnicah in strokovnih dogodkih.

PROGRAM POSVETA

DIAMANTNI SPONZOR

GLAVNI ZLATI SPONZOR

ZLATI SPONZOR

SREBRNI SPONZOR