Jutranji del delavnice, ki je potekal med 8:30 in 10:10 si lahko ogledate na tej povezavi: LINK

Na delavnici je v pozdravnem nagovoru minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič, poudaril pomembnost pridobivanja kvalitetnega strokovnega kadra v slovensko elektroenergetiko saj tega trenutno primanjkuje na trgu delovne sile. Prav tako je poudaril, da lahko v naslednjih letih pričakujemo velike finančne vložke v razvoj digitalizacije slovenske energetike, saj je evropska unija v ta namen rezervirala 170 milijard evrov sredstev, ki bodo tekom naslednjih let (do 2030) na voljo evropskim operaterjem omrežja v namen povečanja njihove stopnje digitalizacije. V nadaljevanju je dr. Sašo Džeroski (FRI) predstavil zmožnosti umetne inteligence v energetiki in praktične projekte, ki že živijo v realnosti. Pri tem ga je s stališča pomembnosti po upravljanju podatkov podprl dr. Aleš Groznik (Ekonomska fakulteta), ki poudarja, da so pravilno ravnanje s podatki in organizacijske spremembe, ki temu sledijo temelj digitalizacije vsakega podjetja. V zaključku jutranjega dela je dr. Matevž Pesek (FRI) predstavil pomembnost vlaganja tudi v mlade in nadobudne kadre brez katerih digitalizacije in energetske tranzicije ne bomo mogli uspešno izvesti.

V sklopu strateških predavanj je prof. dr. Nermin Suljanovič (EIMV) predstavil zakaj je sodelovanje med prenosnimi in distribucijskimi operaterji in pomembno in svoje trditve podkrepil s praktičnimi primeri izmenjave podatkov na relaciji TSO-DSO. Gorazd Ažman iz ELES-a je v svojem predavanju prikazal pogled prenosnega operaterja na digitalizacijo in načine ter vire financiranja preko katerih se ELES v prihodnjih letih namerava popolnoma digitalno preobraziti. V zaključku je Roman Ponebšek (združenje GIZ) predstavil trenutne in bodoče digitalne storitve za uporabnike distribucijskega sistema, ki so/bodo na voljo uporabnikom omrežja.

V praktičnem delu delavnice je Maja Savinek iz Elektro Ljubljane prikazala praktičen primer vpeljave novih projetkov za digitalizacijo podjetja. Poudarila je, da je projektno vodenje ključno orodje, ki ga imamo na voljo, ko načrtujemo projekte, ki večajo digitaliziranost podjetja. V nadaljevanju je Leon Maruša (Elektro Celje) predstavil izkušnje, izzive in rešitve pri vpeljavi naprednih analitskih rešitev v Elektro Celje. Prikazal je tudi primer projekta vpeljave vleepodatkovne platofrme in izkušnje, ki so jih pri tem pridobili in jim pomagajo pri vseh nadaljnjih projektih. dr. Uroš Kerin iz ELES-a je v svojem predavanju prikazal kako slovenski prenosni operater uporablja napredno analitiko za upravljanje s sredstvi. Čeprav ELES operira z manj sredstvi kot na primer distribucijska podjetja, pa so ta sredstva precej bolj kompleksna in zahtevajo popolnoma nove pristope h analitiki njihovega delovanja. Blaž Dobravec iz Elektro Gorenjske je na zanimiv način predstavil podatkovno analitiko in kako le ta spreminja način poslovnaja in način dela distribucijskih podjetij. V zaključnem predavanju je dr. Rok Lacko (GEN-I) predstavil praktične projekte uporabe fleksibilnosti za razbremenjevanje distribucijskih omrežij. Projekti potekajo v sklopu slovenskega konzorcija Zelene Transformacije v katerem sodelujejo: ELES, Elektro Celje, Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska in GEN-I.

V zadnjem delu delavnice je Rastko Kadijević iz podjetja Troia predstavil pomembnost sodelovanja energetskih podjetij z ponudniki digitalnih tehnologij. Poudarja, da je pomembno zavedanje energetskih podjetij, da je digitalizacija kompleksen proces in da so ponudniki tehnologij tem podjetjem na voljo, da jim te odločitve olajšajo ter poenostavijo. Zadnje predavanje je imel dr. Žiga Osolin, tehnični direktor podjetja GridDot, ki je predstavil programsko rešitev za izvajanje simulacij in izgradnjo modela nizkonapetostnega omrežja izključno iz podatkov pametnih števcev.

Delavnica se je zaključila z okroglo mizo katero je vodil Aleš Hvala (Blueprint Energy), na okrogli pa so sodelovali: Roman Ponebšek (GIZ), dr. Uroš Kerin (ELES), dr. Rok Lacko (GEN-I), dr. Matevž Pesek (FRI), Tadej Šinkovec (Elektro Ljubljana) in Rastko Kadijević (Troia). Beseda tekla predvsem o načinih digitalizacije različnih podjetij ter trenutenm pomanjkanju ustreznega kadra, ki bo digitalne prehode moral podpreti. Sodelujoči so videli dolgoročne rešitve v večji angažiranosti podjetij pri uvajanju kadra že šolskih letih, s čimer bo potrebno vplivati tudi določene spremembe v šolskem sistemu. V drugem delu okrogle mize so sodelujoči debatirali o digitalnih storitvah, ki jih bodo morali izvesti prenosni in distribucijski operaterji, nekatere izmed teh storitev bodo imele neposredne koristi na uporabnike omrežja kot tudi na ostale deležnike v energetski infrastrukturi (agregatorje, dobavitelje), pojavalja se glavno vprašanje, kdo bo takšne storitve v večji meri financiral in vzdrževal. Zaključke konference sta podala Anja Hlača Ferjančič in Tadej Šinkovec, ki sta udeležence povabila tudi na 16. nacionalno konferenco CIGRE-CIRED, ki bo naslednje leto potekala na Bledu.

 

 

 

 

TROIA je podjetje z več kot 10 let zkušenj na projektih upravljanja premoženja in Big data analitike v Sloveniji, JV Evropi in na Bližnjem vzhodu. Z rešitvami, ki jih TROIA zagotavlja so podjetja uspešno zmanjšala stroške, optimizirala poslovanje in digitalizirala svoje poslovne procese. Podjetje TROIA je eden izmed vodilnih partnerjev na področju implementacije produkta IBM Maximo in veljajo za enega najbolj zanesljivih poslovnih partnerjev korporacije IBM v regiji srednje in vzhodne Evrope. V letih 2019 in 2020 so za svoj lasten produkt Gismanager (platformo za obogateno resničnost) prejeli nagrado v ZDA, v letu 2022 pa so na področju Big Data analitike prejeli nagrado za partnerja leta s strani podjetja Cloudera, ki je vodilno na svetu v razvoju Big Data rešitev. Poleg prostorov v Slovenj Gradcu in Ljubljani, so svoj posel razširili tudi v tujino in sicer z odprtjem uradnega predstavništva v Rigi, katere cilj je biti baza za vse Baltske države, v katerih so že prepoznani kot zanesljiv partner.

 

Združujemo podatkovno znanosti in elektrotehniko – Smo majhno podjetje zagnanih posameznikov z različnih področij in razvijamo rešitve za optimizacijo in načrtovanje elektrodistribucijskih omrežij. S pomočjo pametnih števcev digitalno preoblikujemo energetski sektor z vpogledi, optimizacijami in načrtovanjem, ki temeljijo na podatkih, ter si utiramo pot v bolj zeleno in trajnostno prihodnost.

 

 

 

Temeljni cilji združenja GIZ distribucije so olajšati, koordinirati in pospeševati dejavnost gospodarskih javnih služb SODO in DTO, izboljšati rezultate tej dejavnosti brez ustvarjanja dobička združenja ter olajšati in koordinirati druge dejavnosti oz interese z upoštevanjem, da s tem delovanjem ne sme biti kršeno pravilo medsebojne konkurence.